[Ekskluzivno] Opis Google Phone

Članek je objavljen tudi v februarski številki revije Monitor in na Monitor TV.

Vse, česar se Google dotakne, se pozlati. Najnovejši poskus v tej smeri je platforma Android, programska oprema ali, če hočete, operacijski sistem za pametne telefone, s katerim naj bi spletni gigant spodmaknil stolček telefonskim gigantom, kot so Nokia, RIM in Microsoft. Prvi rezultat je pametni telefon G1, ki pri nas sicer ni naprodaj, vendar nam ga je uspelo pridobiti iz Velike Britanije.

Google je začel razvijati G1 že novembra 2007, ko je skupaj s 33 vodilnimi podjetji za informacijsko tehnologijo ustanovil OHA (Open Handset Aliance), prodaja pa je stekla septembra 2008. OHA skrbi za razvoj operacijskega sistema Android, ki je odprtokodni projekt, vsi programi, ki tečejo na njem, pa morajo biti napisani v javi. Izdelava G1, kot prvega v prihajajoči seriji Android telefonov, je bila zaupana znanemu izdelovalcu pametnih (do zdaj »okenskih«) telefonov – podjetju HTC. HTC se je uveljavil z razvojem pametnih telefonov, predvsem takih, ki imajo pod zaslonom tipkovnico. Točno takega je iskal Google – občutljivega za dotik s tipkovnico, ki bo dober, a kljub temu še vedno poceni. G1 je uradno na trgu od 22. septembra 2008, ko je ameriški operater mobilne telefonije T-Mobile začel tržiti t. i. T-Mobile G1. Stara celina je sledila z enomesečno zamudo, pa še tu so se omejili le na otok – Velika Britanija, kjer ga seveda trži T-Mobile UK. Napovedi so, da bo v prvi polovici tega leta končno prišel na račun tudi T-Mobile v Nemčiji. Tržiti pa naj bi začeli tudi v Franciji in morda še v Italiji. Sicer pa Google od decembra 2008 prodaja t. i. razvojno različico, za 399 dolarjev.

Strojni del

Telefon je primerno majhen, ravno toliko, da premore 3,2-palčni zaslon s standardno ločljivostjo HVGA (320 × 480 pik). Zaslon je občutljiv za dotik, tako lahko telefon z lahkoto upravljamo brez uporabe tipkovnice. Pod zaslonom so štiri tipke (klic – call, domov – home, nazaj – back in konec klica – end call) in kroglica (nekakšna miška), s katero se lahko premikamo po zaslonu. Kroglica je občutljiva za pritisk, s katerim izberemo označeno (programa, kontakt ali kaj drugega) na zaslonu. No, pod zaslonom se skriva tipkovnica QWERTY, na kateri najdemo tudi zelo priročni tipki za iskanje (lupa) in @ za hitrejše pisanje e-poštnih naslovov. Pametni telefon seveda ne more biti brez povezave v splet. V splet se lahko poveže prek GPRS, EDGE, 3G ali WiFi. Glede na to, da je vedno več javno dostopnih točk (hot spots), s katerimi se preprosto povežemo v splet, je slednje še najcenejša povezava. Za brskanje po spletu skrbi mobilna različica Google Chroma. Zaenkrat še ne podpira predvajalnika flash. Ker smo s telefonom ves čas »online«, je na voljo tudi Google Talk, s katerim lahko klepetamo z našimi prijatelji. Na voljo je tudi mini USB priključek za povezavo z osebnim računalnikom, polnjenje akumulatorja in za priklop slušalk. Računalnik napravo dejansko vidi kot zunanji disk z zmogljivostjo kartice mikro SD, ki jo imamo v aparatu. Za brezžično povezavo s slušalkami ali prostoročno napravo za pogovor v avtomobilu skrbi bluetooth. Poleg tega ima telefon tudi sprejemnik GPS. Na telefonu je že naložen Google Maps, ki s pomočjo signala GPS izrisuje, kje smo. Zaradi odprtokodnosti projekta je na voljo že zelo veliko programov, ki GPS s pridom uporabljajo. Naj naštejemo le nekatere: WiFiScan si ob pomoči lokacije GPS zapomni, na katero dostopno točko smo se povezali na določeni lokaciji, in ob vnovični vrnitvi na isto lokacijo ne išče novih dostopnih točk, temveč se poveže kar na že prej shranjeno. Pojavil se je tudi brezplačni navigacijski program, ki se sicer ne more primerjati z Garmini ali TOM TOM, vendar pa je Garmin član OHA alianse, zato lahko verjetno v kratkem pri čakujemo Garmin navigacijo za G1. Zanimiva sta tudi programa, ki na podlagi položaja GPS povesta, katere filme predvajajo v bližnjih kinematografih in kje v bližini je dobra restavracija. No, seveda le v ZDA. Na voljo je tudi dodatek za družabna omrežja, ki nam pove, kateri naši prijatelji so v naši neposredni bližini.

Uporabniški vmesnik

Sam uporabniški vmesnik je v primerjavi z drugimi pametnimi telefoni zelo odziven, preprost in intuitiven, pravzaprav zelo primerljiv z Applovim iPhone ali celo boljši. Celotno namizje je sestavljeno iz treh zaslonov, po katerih se premikamo levo oz. desno. Na vrhu zaslona imamo vrstico stanja, ki se deli na dva dela – levega in desnega. Desni del je rezerviran za vedno priso-
tne informacije, kot je npr. način povezave, jakost signala GSM, informacija o akumulatorju, ura. Leva stran je rezervirana za razna obvestila, kot je npr. nova e-pošta, SMS/MMS in podobno. Na dnu zaslona je še zavihek, ki ga lahko potegnemo navzgor. Na njem so vsi naloženi programi, zloženi so po abecednem redu. Bližnjico do kateregakoli programa lahko postavimo na
enega izmed treh zaslonov. Na zaslon lahko postavimo tudi bližnjice do spletnega zaznamka, katerega izmed naših kontaktov, oznake iz računa gmail ali do glasbenega seznama. Na zaslon lahko tudi postavimo enega izmed trenutno treh vtičnikov: ura, slika, google search. Nenazadnje lahko na zaslonu naredimo tudi novo mapo in vanjo zložimo bližnjice. Povsem razumljivo je, da lahko zaslonu spremenimo ozadje. Izbiramo lahko med vnaprej določenimi ozadji ali si ozadje izberemo iz zbirke naših slik.
Oblikovno model G1 ni najbolj všečen, če ga primerjamo z drugimi podobnimi telefoni, si pa zato uporabniški vmesnik prisluži vse pohvale. Pohvale si zasluži tudi zaslon, občutljiv za dotik, saj je zelo natančen in odziven. Glede na to, kaj vse omogoča, trpi predvsem akumulator. Med preizkušanjem smo tako morali telefon polniti vsak dan.

Kako začnemo

Ob prvem vklopu telefona se prikaže prijavno okno za Googlov račun. Na voljo imamo dve možnosti – prijavimo se lahko v obstoječi Googlov račun ali izdelamo novega. To je tudi prvič in zadnjič, da vpišemo uporabniško ime (Googlov e-poštni naslov) in geslo. Od tega trenutka naprej se nam ni treba prijavljati v Google mail, koledar, e-poštni predal, dokumente (Google docs) in RSS bralnik (Google reader), ki so vezani na naš e-poštni naslov. Nov vpis uporabniškega imena in gesla se pojavi le takrat, ko telefon spet nastavimo na tovarniške nastavitve. Za shranjevanje kontaktov kartice SIM ne moremo uporabljati. Lahko jih le uvozimo v kontakte, ki jih imamo v našem Googlovem e-poštnem predalu. Ob menjavi telefona z novim telefonom Android tako ne bo več stresa prenašanja kontaktov iz enega telefona v drugega; to se stori samodejno ob prvi prijavi. Sinhronizacija podatkov je avtomatska, seveda lahko sinhronizacijo ob pomoči nastavitev, ki so nam na voljo, popolnoma prekličemo ali omogočimo le delno sinhronizacijo e-poštnega predala, koledarja ali kontaktov.

Da si lahko telefon popolnoma prilagodimo, poskrbi (spletna) tržnica oz.  Android Market. Tržnica se deli v dve kategoriji – na programe in igre. Programi so lepo razvrščeni v več manjših kategorij (orodja, komunikacija, finance …), tako da je brskanje in upravljanje sila preprosto. Ob kliku želenega programa dobimo nekaj osnovnih informacij ter ocene (od 1 do 5) in komentarje
uporabnikov. Tržnica trenutno premore le brezplačne programe, plačljivi pa bodo nared do marca 2009. Preden bo Google na
tržnici ponudil plačljive programe, pripravlja lokalizirane tržnice. Trenutno sta dve: ameriška in angleška. Za Evropo bo Google letos pripravil tržnice za Nemčijo, Avstrijo, Nizozemsko, Francijo, Španijo in Italijo. Ker se vsi programi naložijo v pomnilnik telefona in ne na kartico SD, smo pri nalaganju programov odvisni od prostega pomnilnika telefona.

G1 ima tudi fotoaparat ločljivosti 3,2 MP. Ima avtomatsko ostrenje, nima zooma in z njim ne moremo snemati video posnetkov. Sicer se je na tržnici znašel program Continuous Shoot, ki slike avtomatično shranjuje drugo za drugo,  vendar brez zvoka. Zanimiva uporaba fotoaparata se pojavi ob pomoči programov Barcode Scanner ali CompareEverywhere, ki s pomočjo fotoaparata prebereta črtno kodo izdelka, nato izvedeta poizvedbo v spletu, za kateri izdelek gre, ter primerjata, kje je mogoče izdelek kupiti ceneje. Naj pripomnimo, da primerjava deluje za ameriški in angleški trg in za izdelke, ki se prodajajo na teh trgih. Seveda je poskrbljeno tudi za predvajanje video in glasbenih posnetkov. Za video posnetke skrbi program YouTube, za glasbo pa skrbi program Music. Music nam omogoča pregled glasbenih posnetkov po izvajalcih, albumih, imenih glasbenih posnetkov ali naših glasbenih seznamih.

Google oz. T-Mobile skrbita za avtomatske posodobitve Android sistema. Uporabniki imamo tolikšen nadzor nad osodobitvami, da odobrimo ali prekličemo posodobitev. V primeru preklica posodobitve nas telefon čez čas spet obvesti, da je na voljo posodobitev. Preden nas telefon obvesti o posodobitvi, jo prenese na telefon in šele, ko je posodobitev sistema prenesena, obvesti uporabnika, naj začne postopek posodobitve. Tako se zagotovi, da pri posodobitvi ne pride do težav, če se posodobitev ni prenesla v celoti. Sredi januarja je napovedana nova posodobitev sistema (kodno ime Cupcake), ki bo vsebovala tudi virtualno tipkovnico, ki je sedanji sistem nima in jo pogrešamo tako uporabniki kot razvijalci programov.

Kako kaže s Slovenijo

Delovanje G1 smo preverili v omrežjih slovenskih operaterjev. Deloval je brezhibno, manjše težave smo imeli pri nastavitvah dostopnih točk za prenos podatkov – APN (Access Point Names), natančneje pri nastavitvah dostopne točke za prenos sporočil MMS. Evropski operaterji imajo namreč dve dostopni točki, ena je za prenos podatkov, druga za prenos sporočil MMS. Ameriški operaterji stvari poenostavljajo in imajo tako eno dostopno točko za prenos podatkov in prenos sporočil MMS. Zato je treba pri nastavitvah dostopnih točk za slovenske operaterje nastaviti dve dostopni točki.

Sicer pa smo neuradno izvedeli, da ima T-Mobile ekskluzivo za prodajo telefona G1. Zato je verjetnost, da se bo G1 prodajal v Sloveniji, skoraj nična. Se pa pravkar začenja prodaja v nekaterih drugih delih Evrope. 2. februarja bo na voljo v Nemčiji, kmalu za tem bodo sledila Avstrija, Češka in Nizozemska. Slovenci bomo očitno morali počakati na kak drug model Android telefona.

Za drug Android telefon je bil napovedan Kogan Agora, ki oblikovno spominja na BlackBerry-je, vendar so ga zaradi problemov z ločljivostjo zaslona trenutno umaknili s tržišča. Sicer pa je k OHA decembra 2008 pristopil tudi Vodafone in zato lahko v prihodnosti morda pričakujemo kak model tudi na slovenskem trgu.

Kljub temu da je G1 na trgu šele od 22. septembra 2008, že podira rekorde. Da se je na trgu prodalo milijon telefonov, smo čakali le 71 dni. HTC je ob napovedi telefona G1 predvideval, da bo do konca leta 2008 izdelal 500.000 kosov. Novembra se je izkazalo, da jih bo izdelal milijon in na račun tako dobre prodaje pametnih telefonov objavil, da ima 528 milijonov dolarjev dobička!

In kaj še lahko rečemo? Google je pred G1 vedel za naše navade iskanja, s kom in kaj si dopisujemo, vedel je za naše opravke. Zdaj ve še, koga kličemo in kje vse se sprehajamo. Slednje tako in tako ve že zdaj naš operater mobilne telefonije, zastrašujoče pa je to, da se vsi ti podatki zdaj zbirajo na enem mestu. K sreči nas ščiti zakon o varovanju osebnih podatkov. Pa nas res?

Google G1

Komunikacije: Dosegljiv na tudi na vseh celinah, tudi 3G. Wi-fi, bluetooth.
Teža: 158 g.
Velikost: 118 × 56 × 17 mm.
Čas pogovorov: Do 5 ur.
Čas v pripravljenosti: Do 130 ur.
Čas polnjenja baterije: Do 4 ure.

Za:

• Odprtokodni sistem Android,
• tipkovnica,
• odzivnost telefona,
• natančnost za dotik občutljivega zaslona,
• vsi možni načini povezljivosti.

Proti:

• Zmogljivost akumulatorja,
• neprivlačna oblika v primerjavi z drugimi novejšimi telefoni,
• število nameščenih programov omejeno s pomnilnikom telefona.