Pro et Contra: Za dotik občutljivi zaslon, prosim

Končno! iPhone in G1! Naredili so revolucijo uporabniškega vmesnika. Telefon se je končno znebil nepotrebnih tipk oz. številčnice, dobil zaslon po vsej površini in za povrh še občutljiv za dotik. Ni to začetek prihodnosti, ki smo jo nestrpno čakali od “Minority Report” naprej, ko Tom Cruise s prsti polzi po zaslonu in nadzira računalnik?

Vmesnik nadziramo le z dotikom na zaslonu. In zakaj je to dobro? Mobilni telefoni so končno pridobili velik prostor za zaslon. Zaslon je dovolj velik, da si lahko ogledamo video posnetke, in še vedno dovolj majhen, da ga pospravimo v žep! Črke in številke lahko preprosto vnašamo prek navidezne tipkovnice oz. številčnice, ki se pojavi le, ko jo potrebujemo. Nekateri modeli ponujajo tudi tipkovnico, ki je skrita pod zaslonom, občutljivim za dotik.

Seveda je ključnega pomena pri zaslonih, občutljivih za dotik, tudi prilagojen uporabniški vmesnik. Biti mora preprost in učinkovit. Vsaka funkcionalnost mora biti dosegljiva le z nekaj pritiski na zaslon. Mobilni telefoni so daleč najbolj uporabljan tehnični predmet, na katerem se lahko preveri uporabnost zaslona na dotik in obenem uporabnike prepriča, da je to bolj uporabno od telefona, ki ima pod zaslonom še številčnico. Nekateri se seveda počutijo ogrožene, ker ne morejo uporabljati hitrih tipk za klicanje. A so tu rešitve: na namizje si postavimo naše priljubljene osebe in že so dosegljive na “klik”. Naslednja možnost je glasovna izbira, s katero enostavno pokličemo želenega.

Vnašanju besedila se ne bomo nikoli izognili, zato je tipkovnica neizogibna, so pa alternative. Prva je seveda navidezna tipkovnica. Druga možnost je program za prepoznavanje pisave (OCR), a je pisanje po zaslonu le drugačno kot na papirju. Seveda je tudi futuristična alternativa – narekovanje, ki se spremeni v besedilo.

Ob prihodu mobilnih telefonov na trg sem si želel takšnega, ki bi izkoriščal vse dobre strani takratnih dlančnikov (za dotik občutljiv velik zaslon, koledar, WiFi …), skratka želel sem si iPAQ, v katerega bi lahko vtaknil še kartico SIM. No, Compaq je res pripravil tak iPAQ, vendar je imel to težavo, da je bil prevelik in zato nepraktičen. iPhone in G1 pa sta dovolj majhna in imata vse.

In kje bi lahko bila naslednja uporaba zaslona na dotik? Kaj, ko bi daljinski upravljavci dobili drugačno obliko oz. bi vse upravljavce združili v enega samega, ki bi imel namesto tipk zaslon, občutljiv za dotik. Uporabniški vmesnik bi se prilagajal glede na to, katero napravo upravljamo. Upravljavec bi postal neprimerno bolj estetski.

Prihodnost je tu, končno!

Bi sedaj radi videli, kako gledajo na to tisti, ki so proti takim napravicam? Drugo polovico članka lahko preberete v marčevski številki Monitorja (članek je na voljo tudi na spletu).