Znanje za življenje

Moramo res vse znanje vsaditi v človeka do njegovega 18. leta ali lahko ostane še kaj za pozneje?

To ni normalno. Cel dan je v šoli in potem ima še vsaj za 2 uri domačih nalog. Če ne dela vsak dan toliko, ne more slediti zahtevam v vseh predmetih. Pri vsakem predmetu učitelj gleda le svoj predmet in ga ne zanima, koliko je še drugih vsebin. (Tomaž, oče)

Obremenitev učencev

Obseg in implementacija učnih načrtov od današnjega najstnika za vpis v želeno srednjo šolo zahteva:

  • 6 do 8 ur dnevnega sedenja v šoli
  • 3 do 4 ure dnevnega učenja doma

Pogosto to ni dovolj, saj se v delo doma aktivno vključujejo starši, ki izdelujejo seminarske naloge namesto otrok. Zato, da se otroci učijo o metamorfnih kamninah, odvodih in integralih, italijanskih oznakah za tempo.

Ali so učni načrti preobsežni?

Na ravni posameznih predmetov in učencev so lahko učni načrti ustrezni. Sploh, kadar je to otrokova priljubljena vsebina, za katero je talentiran ali najde v njej izjemen smisel. Zato je težko opredeliti, da je učni načrt na ravni posameznih predmetov preobsežen. Vsako znanje se lahko zdi koristno za nekoga v njegovem življenju.

A večji del teh istih znanj je za večino otrok nezanimiv in za njih nekoristen za življenje.

Koristnost znanj za druge namene

"Učenje jezikov zmanjšuje možnosti pojava demence v kasnejših obdobjih življenja."

V posamičnih predmetih je vedno možno najti koristnost za nek namen, podprto z interpretacijami kakšnih rezultatov raziskav. A ta koristnost pogosto ni mogoče primerjati s koristnostmi drugačne izrabe istega časa.

Kaj je za posamičnega otroka pomembneje:

  • zmanjšanje možnosti pojava demence
  • zmanjšanje možnosti pojava debelosti
  • povišanje možnosti razvoja inovacij v fiziki

Dejstvo je, da ne moremo imeti enotnega odgovora za vse otroke, saj ima vsak svojo razvojno pot. Zato je pomembneje, da omogočimo kakovostne temelje (osnovna znanja) za vse in poljuben razvoj znanj nad tem.

Znanja za življenje

To je bistvo znanj za življenje. Ta se namreč ne razvijajo po predmetih enotno za vso populacijo. In naša naloga je, da omogočimo individualni razvoj na način, da otrok ne rabi druga kot osnovna znanja pri posamičnih predmetih.

Enotno število ur po predmetih za vse učence?

Kar pomeni, da učni načrt ne sme predvidevati enotno število ur po predmetih za vse učence. Nesmiselno je, da vsi učenci sedijo (in zapravljajo svoj čas) pri urah, kjer se obravnavajo več kot osnovna znanja. Nesmiselno je, da opravljajo preizkuse znanj za vsebine, ki jih nikoli ne bodo rabili.

Zelo smiselno je, da ta čas namenijo učenju in usposabljanju za vsebine, ki so zanje pomembne.

Sprememba izvajanja učnih načrtov in ocenjevanja

Izvajanje učnih načrtov moramo spremeniti na način, da omogočimo urnike za minimalne standarde in odstopimo iz sistema ocenjevanja.

Druge zahtevane spremembe

Takšen pristop seveda zahteva več drugih sprememb, ki jih bomo postopoma odstirali in na njihovi možni implementaciji delovali v Projektu 9.