Ne, nikakor nisem nikoli uživala v ocenjevanju. To je najbolj stresen del mojega dela. Najprej moram kot učitelj upoštevati kup pravil pri nalogah, izdelati kup dokumentacije - upoštevati standarde znanja, učni načrt, taksonomije znanja, zahtevnost nalog, razporeditev nalog in še kaj. Ko ocenjujem, sem vedno pod stresom, saj moram biti pravična in upoštevati vse možne vidike ocenjevanja, na koncu pa sem kljub temu včasih deležna napadov s strani staršev, ker delam tisto, kar od mene pričakujejo učni načrti in zakonodaja. (Janja, učiteljica)
Ključne težave obstoječega sistema
Številne raziskave in strokovni članki ugotavljajo, da večstopenjsko kontinuirano ocenjevanje:
- demotivira za resnično učenje - učence motivira zgolj za doseganje ocen (tudi z goljufanjem)
- predstavlja stres za vse v sistemu (učence, učitelje, starše, ministre)
- predstavlja le oceno trenutnega znanja ali zdravstvenega stanja in nima dolgoročne uporabne vrednosti
- krivično razvršča učence različnih starosti in dolgoročno negativno vpliva na samopodobo
- s prepogostim izvajanjem fokus učenja postane le dosežena ocena, ne znanje;
Koristi ocenjevanja
Zaenkrat noben znan vir ne navaja strokovno korektnih ugotovitev o pozitivnih učinkih večstopenjskega ocenjevanja na učenje ali usvajanje znanja. Ocenjevanje ima zgolj določene sistemske namene in namembnosti, predvsem na institucionalni ali raziskovalni ravni.
Raziskovanje in priprava kurikulov
Kot recimo lahko preberemo v nacionalnem poročilu o raziskavi PISA (stran 42): "Za pripravljalce strokovnih podlag razvoja kurikulov in šolskega sistema je vpogled v dosežke učencev in učenk po posameznih kategorijah ter področjih zelo pomemben. Ta vpogled lahko razkrije razmeroma močna in šibka področja v znanju in spretnostih učenk in učencev, na čemer se lahko oblikujejo smernice za nadaljnji razvoj kurikulov in druge izboljšave v šolstvu." Komentar se sicer nanaša na pridobljene rezultate v raziskavi PISA.
Ocena primernosti učenca za vpise v srednje šole ali fakultete
Drug namen je vpisovanje v višje oblike šolanja (srednja šola, fakulteta) na osnovi ocen iz predhodnega obdobja. Posamezne srednje šole pri omejitvi vpisa za izbiro kandidatov upoštevajo povprečne ocene iz osnovne šole, oziroma zbrane točke na osnovi povprečnih ocen.
Smisel kontinuiranega ocenjevanja?
V obeh primerih je zaznati, da je pomembna le določena zaključna ocena v nekem obdobju. Kako je ta zaključna ocena nastala, je za raziskovalce ali srednje ali višje šole povsem irelevantno.
Obe zaznani koristi sistema večstopenjskega ocenjevanja sta torej dosegljivi brez trenutno veljavnega sistema kontinuiranega ocenjevanja.
Kaj spremeniti?
Dolgoročni cilj
Uvede se le triadno ocenjevanje doseganja minimalnih standardov (trenutno ocena 2) po predmetih ter sistem sprotnega spremljanja ter končnega ocenjevanja znanja po izbiri učitelja. Možni načini, ki jih učitelj izbere:
- neomejeno zbiranje predmetnih ali projektnih točk; učenec zbira točke tako, da izkaže neko pridobljeno znanje iz predmeta (skozi pogovor z učiteljem, opravljeno raziskovalno nalogo,...);
- osebni portfolio, ki ga učenec sam dopolnjuje s pridobljenimi znanji tekom šolskega leta in na osnovi katerega skupaj z učiteljem na koncu leta (ali triade) določita pridobljeno oceno;
Učni načrti se nad minimalnimi standardi določijo okvirno in dopuščajo prilagajanje učencu ter njegovim specifičnim lastnostim.
Nacionalna preverjanja znanja (NPZ) ali drugi testi za potrebe ugotavljanja primerljivosti in uspešnosti šolskega sistema naj se izvajajo glede na starost, ne glede na razred, v katerem je učenec. Torej naj bodo testi v NPZ prilagojeni starosti učenca ob opravljanju testa.
Pogoji za sprejem na srednje šole in fakultete se spremenijo v način preverjanja ustreznosti za določeno srednjo šolo ali poklic glede na zbrane točke pri relevantnih predmetih ali opravljanje sprejemnih izpitov.
Kratkoročni cilj
Iz pravilnika o ocenjevanju se izbriše zahteva po večkratnem (kontinuiranem) izvajanju ocenjevanja tekom šolskega leta, zahteva se le končna ocena. Kako učitelj tvori končno oceno, je prepuščeno njegovi izbiri.
Dvotirni sistem
Zaradi številnih verjetnih nasprotovanj, ki so posledica inercije razmišljanj in procesov je treba pripraviti prehodno fazo, v kateri bo drugačen sistem svobodna odločitev staršev in/ali učiteljev.