Opredelitve koristnosti znanj

"Učenje jezikov zmanjšuje možnosti pojava demence v kasnejših obdobjih življenja." (eden od argumentov zagovornikov uvajanja več obveznih jezikov v osnovne šole)

Argument se sliši precej dobro v prid uvajanju dodatnih tujih jezikov v izobraževanje. Dokler ne dodamo dejstva, da je veliko večji del populacije predebel in se premalo giblje. Ter dejstva, da se večina pouka izvaja v učilnicah, kjer učenci sedijo. Še posebej pri poučevanju tujih jezikov.

Tuj jezik, telesna vzgoja ali fizika?

Kaj je torej za posamičnega otroka pomembneje?

• zmanjšanje možnosti pojava demence
• zmanjšanje možnosti pojava debelosti
• povišanje možnosti razvoja inovacij v fiziki

V teh odgovorih se nahaja odgovor na opredelitev koristnosti kakršnihkoli znanj. Za otroka, ki se po šoli večinoma giblje in trenira ter zdravo prehranjuje, je dodatna telesna vzgoja v šoli zelo nekoristna. Najbrž bi bilo zanj koristnejše več znanj tujih jezikov. Še posebej, če bo aktiven športnik v različnih tujih klubih.

Otrok, ki je zelo talentiran za tuje jezike in jih vsrkava med branjem knjig, se lahko pri pouku tujih jezikov dolgočasi. Rabi več telesne vzgoje. Če je sicer še aktiven športnik, mu bo mogoče bistveno bolj na življenjski poti koristila fizika.

Enotna izvedba učnega načrta je inercija preteklosti

Dejstvo je, da v analizi koristnosti znanj ne moremo imeti enotnega odgovora za vse otroke, saj ima vsak svojo razvojno ter življenjsko pot.

Zato koristnost znanj ni mogoče opredeliti, kaj šele primerjati s koristnostmi drugačne izrabe istega časa.

Zato toliko bolj rabimo urnike za minimalne standarde znanj.