Kakšne poti do učnih ciljev želimo?
"Knjiga je učenjaška natezalnica, intelektualni mučilni pripomoček, učbenik, ki zagotovo priskuti kemijo in vse, kar spada zraven, večini gimnazijcev za vse večne čase. Da ne bo kaj narobe: vse, kar piše v knjigi, je zagotovo res, vendar v okolju sedemnajst- ali osemnajstletne srednješolske mladine učinkuje bizarno – kot poslovalnica NLB na Luni. Besedilo celotne knjige, no, skoraj celotne knjige, je zaporedje pomensko nedoločljivih sklopov besed. Med njimi je na stotine različnih kemijskih izrazov in zapletenih formul, večinoma gre za razne organske spojine." (Janez Suhadolc, upokojeni profesor Fakultete za arhitekturo)
Koristen, a ne idealen pripomoček
Učbenik je učiteljem nedvomno v pomoč pri načrtovanju letne in sprotne priprave na pouk in pripravi preizkusov znanja. To je pokazal rezultat ankete v raziskavi učiteljev zgodovine. In zagotovo so učbeniki koristen pripomoček, ki olajša sledenje ciljem ter vsebinam.
Kljub temu številne raziskave nakazujejo na njihove slabosti. Kot je leta 2010 recimo na novinarski konferenci izpostavil dr. Janez Justin, "bi lahko veliko večino slovenskih učbenikov izboljšali za 50, 60 in več odstotkov.". Iz predstavitve lahko vidimo, da gre za številne napake v načinu zapisovanja, atraktivnosti vsebin in pogosto žal še vprašljivi pravilnosti.
Na splošno lahko opazimo, da je predvsem atraktivnost statičnih natisnjenih vsebin v sodobnem času žal problematična. Ker je pri tem pogosto jezik tehnicistični in preveč strokovni, je takšen učbenik za povprečnega učenca, ki ga predmet niti ne zanima, izredno neprivlačen. In posledično zagotovo zelo slabo učinkovit.
Kako naprej?
Vsekakor obstajajo še druge možnosti, kako lahko sledimo učnim ciljem. Zagotovo je pot naprej povezana z drznim preizkušanjem teh načinov; z ugotavljanjem, kaj daje boljše rezultate, kaj navdihne učence za samostojno raziskovanje in učenje.
Pridružite se nam na tej poti raziskovanja šole brez učbenikov. Skupaj vrnimo navdih za izjemno šolstvo.