So domače naloge res koristne?

So domače naloge res koristne?

Raziskave ne dajejo povsem enoznačnih ugotovitev, a obširna analiza številnih študij, ki jo je leta 2006 objavil socialni psiholog Cooper s sodelavci, je pokazala nekaj jasnih zaključkov, in ti so naslednji:

• Domače naloge nimajo pozitivnega vpliva na učne dosežke učencev razredne stopnje.
• Na predmetni stopnji je povezava med domačimi nalogami in učnim uspehom minimalna. Domača naloga v srednji šoli ima akademske koristi, vendar samo, če je v zmerni količini. Če naloge zahtevajo več kot dve uri časa na dan, te koristi upadajo.
• Domača naloga v prvih letih šolanja povzroča odpor do šole, do prihodnjih domačih nalog in šolskega učenja ter škodo družinskim odnosom. V domovih širom sveta večeri potekajo ob pregovarjanju, če že ne prepirih in joku zaradi domačih nalog, namesto da bi družine porabile že tako skopo odmerjeni skupni čas za medsebojno povezovanje preko prijetnih aktivnosti.
• Pomembna je kakovost in smiselnost domače naloge.

Pravilo desetih minut

Raziskovalci se strinjajo glede tega, da domačih nalog v nobenem primeru ne bi smelo biti več kot 10 minut dnevno na razred. Torej največ 10 minut dela v prvem razredu, največ 20 minut v drugem in tako naprej, ter največ dve uri v srednji šoli. Kar je več, lahko prej škodi kot koristi – v smislu zasičenosti in izgorelosti ob šolskem delu.

Majhni in veliki otroci vsak dan potrebujejo neorganiziran čas za igro. Na vseh stopnjah je koristno, da učenec po šoli počne druge stvari. Če je domače naloge toliko, da krati možnost drugih prostočasnih dejavnosti in dejavnosti v skupnosti, ne služi otrokovim interesom.

Drugačen pogled na privzgajanje odgovornosti

Zagovorniki domače naloge menijo, da je le-ta dobra že zato, ker šolarja navaja na odgovornost, utrdi v šoli naučeno snov ter ustvari povezavo med šolo in starši. Raziskovalci pa so drugačnega mnenja: Starši, pripravljeni sodelovati, lahko pogledajo v otrokovo torbo in začnejo pogovor o šolskem delu – domače naloge nikakor niso nujne za to, da bi starši lahko spremljali otrokov napredek.

Odgovornosti se otroci učijo vsak dan na več načinov; temu so namenjena gospodinjska opravila in hišni ljubljenčki. Za mlajše šolarje je odgovornost potrebna že za to, da svojih potrebščin zjutraj ne pozabijo doma, da jih v šoli ne puščajo kjerkoli in da jih po pouku zopet prinesejo domov, vključno z jopico in včasih dežnikom; odgovornost je potrebna, da se vsako jutro oblečejo, umijejo, pozajtrkujejo in se pravočasno odpravijo v šolo.

Domače naloge pri mlajših šolarjih lahko celo škodijo razvoju njihove odgovornosti in samostojnosti. So namreč še premajhni, da bi se pri nalogi znali organizirati in se je lotiti sami; nujno potrebujejo pomoč staršev, kar pa lahko neopazno preide v navado, tako da odvisnost od pomoči staršev ostane tudi pozneje, ko bi že lahko bili nalogam sami kos.

Drugačen pogled na koristi utrjevanja snovi

Utrjevanje (kar naj bi domače naloge bile) je samo en od dejavnikov učenja. Zavedati pa se moramo tudi pomena počitka, dobrega spanca, dobrih družinskih odnosov in proste igre, ki so prav tako pomembni dejavniki učenja, saj neposredno vplivajo na otrokov spomin, zbranost, vedenje in zmožnosti učenja. Prosti čas po pouku je neprecenljivega pomena za otrokov počitek in regeneracijo.

Na razredni stopnji preprosto branje doma deluje bolje kot domača naloga. Otroci naj sami berejo ali pa jim glasno berejo starši. Če otrok po dolgem šolskem dnevu noče vaditi branja, naj namesto tega posluša. Vse druge naloge, ki jih dobijo za domov, bi morale biti prostovoljne in občasne.

V prvih nekaj razredih je ključno zagotoviti, da je delo v zvezi s šolo prijetno. Če naloga ne spodbuja veselja do šole in zanimanja za učenje, nima kaj iskati v dnevu otroka na razredni stopnji.

Domača naloga – v različnih okoljih različen stres

S količino domačih nalog se povečuje stres družine, so ugotovili raziskovalci. Neka ameriška raziskava iz leta 2013 je vključevala 4.300 učencev iz desetih srednjih šol z visokimi dosežki. Dijaki so poročali, da dobijo za malo več kot tri ure domače naloge na dan. Poleg tega so ti otroci pogosto preobremenjeni z obšolskimi dejavnostmi, vključno z vrhunskim športom. Domača naloga je že od nekdaj vir stresa za učence, to ni nič novega. Ampak videti je, da je predvsem v zgornjem srednjem sloju, kjer se osredotočajo na dosežke, pritisk na mlade narasel.

Ta ameriška situacija se zdi primerljiva z razmerami naših gimnazijcev, zato jo omenjam. Starši, ki imamo otroke na gimnazijah, vemo da morajo predelati izredno velike količine snovi. Med dijaki gimnazij na splošno velja, da je nemogoče imeti dobre ocene in obenem družabno življenje ter še dovolj spanja; časa enostavno ni dovolj, zato je nekaj od tega neizbežno zapostavljeno na račun drugega področja ali dveh.

Domače naloge so lahko problem tudi na drugem koncu socialno-ekonomskega spektra. Otroci iz bolje situiranih domov pogosteje imajo pripomočke, kot so računalniki, internetne povezave, prostori, namenjene šolskemu delu, in starše, ki so bolj izobraženi in na voljo za pomoč pri težkih nalogah. Otroci iz socialno šibkih družin popoldne pogosteje delajo naloge brez nadzora, ko so njihovi starši v večizmenski službi ali delajo za dodatni zaslužek, oziroma jim starši niso zmožni pomagati pri nalogah in učenju. Nekateri nimajo vseh pripomočkov ali primernega prostora, kjer bi v miru naredili domačo nalogo... Na ta način šola preko domačih nalog povečuje neenakosti med otroki, namesto da bi jih zmanjševala.