Khanova akademija v Sloveniji?

Akademija, ustanovljena leta 2005 v ZDA, zagotavlja brezplačno znanje skoraj 50 milijonom članov po vsem svetu. Do leta 2014 je obratovala le virtualno (online) predvsem preko video posnetkov in drugih interaktivnih vsebin. Knjižnica danes obsega preko 100.000 interaktivnih vaj.

Leta 2011 je ustanovitelj akademije Salman Khan v govoru na Ted Talks izpostavil, da je s principom kombinacije učenja preko online video vsebin ter interaktivnega dela v učilnicah možno bistveno dvigniti učinkovitost in uspešnost učenja. En učitelj lahko dela s petkrat več učenci kot v klasičnem sistemu.

Leta 2014 se je Salman Khan odločil za korak naprej in vzpostavitev dejanske šole, imenovane Khanov laboratorij, ki deluje na 3 stopnjah, podobnih našemu osnovnošolskemu sistemu. Kot kažejo izkušnje po 2 letih delovanja, navdušenje ostaja in še raste. Princip video vsebin je nadgradil z idejo o izpopolnjevanju (mastering) kot nujni obliki pogleda na uspešno izobraževanje.

Zgolj še ena neverjetna zgodba o uspehu? Ali je takšen pristop sploh ustrezen za naše okolje? Ali bi v Sloveniji zmogli in znali uvesti takšen princip dela? Bi bilo koristno?

Kaj je pravzaprav drugačnega?

Ko pogledamo principe delovanja Khanove akademije, opazimo naslednje razlike v primerjavi z našim klasičnim šolskim sistemom:

• učenci usvajajo nova znanja samostojno pred učno uro (bogata online knjižnica, v kateri prednjačijo video vsebine, kar omogoča posamezniku prilagojeno učenje)

To je ena največjih razlik v primerjavi z obstoječim sistemom, kjer se učenec z določeno tematiko prvič sreča šele v učilnici. Učitelj v klasičnem sistemu večino svojega časa porabi za pojasnjevanje osnov, ki jih v Khanovi akademiji vsak učenec lahko pridobi s pomočjo interaktivnih orodij.

• učitelj je tako predvsem usmerjevalec in v učilnici je delo pretežno interaktivno ter namenjeno razjasnitvi kompleksnejših težav;
• sošolci si med seboj pomagajo, tako uporabljajo in urijo lastne prednosti ter odpravljajo pomanjkljivosti;
• zagovarja se princip izpopolnjevanja po stopnjah; dokler na eni stopnji ne usvojiš vsega, nima smisla prehajati na naslednjo stopnjo, saj bo neznanje prejšnje stopnje onemogočalo ustrezen razvoj na naslednji stopnji.

Temeljne razlike se tako nakazujejo predvsem v principu podajanja snovi ter načina interakcije. Kot ugotavlja Khan, lahko na ta način en učitelj dela s petkrat večjo skupino kot v klasični, ex-cathedra šoli.

Izvedljivo v šolskem sistemu v Sloveniji?

Koncept Khanove akademije za razliko od nekaterih drugih modelov ne posega v vprašanja pomena in zastopanosti različnih vsebin. Pri Khanovi akademiji gre izključno za vprašanje učnega procesa, neodvisno od vsebine.

Prav zato se zdi v primerjavi z drugimi koncepti veliko bolj kompatibilen z obstoječim javnim šolskim sistemom, saj ne temelji na kakršnihkoli usmerjevalnih filozofskih podlagah.

Kljub temu se zaradi radikalnega vpletanja v učni proces njegovo vključevanje v obstoječ šolski sistem zdi precejšen izziv.

Premalo razpoložljivega interaktivnega gradiva

Velika težava je vsekakor razpoložljivost interaktivnih vsebin (video ali drugačnih), predvsem v slovenskem jeziku. Večina obstoječih gradiv je predvsem tiskanih in s tem se zmanjšuje vpletenost učencev izven učilnic, kar je eden od temeljev Khanove akademije. Učenci bi namreč morali znanje samostojno osvojiti pred določeno uro.

A vendar je to praktično dokaj hitro rešljivo. Ena možnost je prevod videov Khanove akademije, v kar se lahko vključi kdorkoli. Druga možnost je seveda lastno ustvarjanje interaktivnih vsebin, za kar bi rabili po posameznih snoveh ustrezne motivirane učitelje, ki obvladajo tematiko.

Predvsem za nekatere izrazito regionalne vsebine (jezik, zgodovina,...) bi morali pristopiti k ustvarjanju teh vsebin z dobrimi ekipami.

Privajanje učiteljev na takšen sistem

Večina učiteljev je vajena ex-cathedra sistema in ga izvajajo že desetletja. Preklop na sistem, kjer učenec znanje pridobi pred učno uro, bi verjetno bil precejšen profesionalni in osebnostni šok za številne učitelje. Iz precej mirnih ex-cathedra predavanj bi morali preiti v dinamična in interaktivna dela v učilnici.

Opustitev ocenjevanja in letnikov

Mastering princip (izpopolnjevanje) Khanove akademije zahteva mogoče največjo spremembo, saj bi morali opustiti princip ocenjevanja ter ga zamenjati zgolj s sistemom napredovanja na naslednjo stopnjo v posamičnih predmetih.

V osnovi gre za zelo logično spremembo, saj je obstoječ sistem popolnoma nenaraven. Med otroci, ki 1. 9. vsako leto vstopijo v šolo, je tudi po dvanajst mesecev starostne razlike. Njihove osebnostne značilnosti in motivacija za posamične predmete so izrazito različne. Zato je pričakovanje, da bodo do 24.6. vsi osvojili enake količine snovi pri vseh predmetih, povsem iluzorno. Praktično gre za sistemsko uravnilovko, ki z ocenjevanjem skuša le opredeliti razlike v znanju po teh predmetih.

Pri tem se te razlike v naslednjih šolskih letih le še povečujejo namesto zmanjšujejo, saj učitelji v višjih razredih ne delajo na popravljanju znanja pri tistih, ki ga niso uspeli usvojiti v prejšnjem razredu.

Kako bi vseeno lahko začeli?

Kljub vsem oviram se potencialne prednosti koncepta Khanove akademije zdijo tako izrazite, da je smotrno preučiti izvedbo vključitve. V prvi vrsti je seveda potrebna strokovna analiza, za katero je treba pridobiti empirične podatke. Preprosteje povedano, treba je izpeljati ustrezne eksperimentalne projekte, saj imamo zaenkrat le sekundarne ugotovitve enega vira (Khanova akademija).

Ti projekti bi lahko bili izvedeni po posameznih predmetih na različnih stopnjah. Eden najprimernejših eksperimentnih predmetov bi lahko bila matematika, kjer je bogato zbirko videov naredil 1 sam avtor. Njegovi posnetki bi lahko služili kot osnova v določenem obsegu, oziroma bi nabor dopolnili s prevodi orodij Khanove akademije.

V primeru pozitivnih rezultatov bi nato izvajali postopno integracijo v druge predmete in razredne stopnje.

Vir slike:

By Khan Academy (https://khanacademy.org/) [Public domain], via Wikimedia Commons