Ena največjih sprememb družbenega sistema v naslednjih letih.
Nov predlagani zakon bo povzročil veliko pomislekov. Sploh med tistimi, ki so že zaključili svoje obvezno šolanje in med napornim delovnim časom ter družinskimi obveznostmi seveda ne najdejo časa niti za branje novic, kaj šele naporno učenje matematike.
Po zakonu bi namreč vsi državljani do svojega dopolnjenega 70 leta starosti morali nazaj v šolske klopi. Okvirni predlog zakona je sledeč:
Osnovna šola
Traja 9 let kot je trenutno v veljavi.
Obseg predmetov in vsebin se zmanjša za 50%.
Poveča se učenje učenja, razmišljanja, sodelovanja, osnovnih telesnih in umetniških spretnosti, poznavanja narave, pomena družbenih in osebnih vrednot.
Odpravi se ocenjevanje uspeha s števili, uvede se le obveznost obvladovanja osnovnih miselnih, komunikacijskih in drugih spretnosti.
Srednja šola
Preimenuje se v tematsko šolanje, ki traja celo življenje.
Razdeli se na 5 letna obdobja, v katerih mora državljan glede na starost opraviti določeno število izpitov z oceno mentorja, da je znanje zadovoljivo.
Odpravi se številčne ocene in profesorje, uvede se mentorje, ki dajejo učencem priporočila (ta so osnova za zaposlovanje).
Tematske šole imajo stopnje, ki jih razvijajo in ustrezno pisno klasificirajo.
Preimenujejo se v znanstvene laboratorije in nimajo splošnega izobraževalnega pomena.
V primeru financiranja iz javnih sredstev zaposleni (ali drugače plačani za svoje znanstveno delo) teh laboratorijev ne morejo na trgu za plačilo ponujati storitev izobraževanja, svetovanja ali izvajanja storitev, razen generičnega raziskovanja.
Državno financiranje se odobri le za projekte znanstvenih laboratorijev, ki imajo pripravljeno ustrezno dispozicijo znanstvenega dela iz generične znanosti.
Vsi projekti znanstvenih laboratorijev, ki so financirani iz javnih sredstev, morajo imeti vzpostavljen sistem javnega objavljanja vseh podrobnosti o projektu na spletnih virih, vključno z rezultati in interpretacijami. V objavah mora biti zagotovljen natančen opis metodologije, izvajanja in možnosti kontaktiranja avtorjev. Vsak projekt se mora 1x letno predstaviti na javnem predavanju s trenutnim stanjem in vsemi izsledki.
Obseg šolanja in obveznega dela
S starostjo posameznika se bo spreminjal obseg predvidenega šolanja in dela.
Med 15 in 20 letom bo obvezno 4 dni šolanja in 1 dan dela tedensko.
Med 20 in 25 letom bo obvezno 3 dni šolanja in 2 dni dela tedensko.
Med 25 in 30 letom bo obvezno 2 dni šolanja in 3 dni dela tedensko.
Med 30 in 50 letom bo obvezno 1 dan šolanja in 4 dni dela tedensko.
Med 50 in 60 letom bo obvezno 2 dni šolanja in 3 dni dela tedensko.
Nad 60 letom se uvede le 4 dni na teden, ki se lahko poljubno izkoristijo za delo ali šolanje.
Nad 70 letom se uvede obveznih 3 dni na teden, ki se lahko poljubno izkoristijo za delo ali šolanje.
Namen novega zakona
Zakon je trenutno v fazi priprave osnutka. Namen je doseči izboljšave na številnih področjih :
Šolstvo: izboljšano učenje
Trenutno je ena največjih napak sodobnega šolstva prevelika obremenjenost učencev. Vzrok je v številnih znanjih sodobne družbe, ki bi jih naj osvojili v prvih letih življenja.
Trenutno se pričakuje, da bo učenec v osnovi šoli prebral vsa pomembna literalna dela,obvladal vso antično, srednjeveško in vojno zgodovino, vso matematiko z zahtevnejšimi funkcijami, vso glasbo z okteti, vse države in reke sveta, ter vso človeško telo vključno z delovanjem posameznih sklopov srca. Ob tem naj obvlada 3 tuje jezike ter programiranje osnovnih računalniških aplikacij. Ob neizogibni likovni in telesni vzgoji ter družbeno pomembnih procesih.
Pri tem je povsem jasno, da večine otrok zgodovina Habsburžanov preprosto ne zanima v starosti, ko se jim ti vsiljuje. Večina pri 12 letih ne more razumeti književnega dela, kot je Vojna in mir. Ne more razumeti. Niti ni vprašanje motivacije.
A hkrati so zgodovinska dejstva o lastnem kraju zanimiva nekomu pri 40ih letih. Reka in pridelava v Zimbabveju je izredno pomembna komu pri 37 letih. Programiranje nekoga pritegne pri 52 letih. In umetnost, literalna ali glasbena, nekomu postane zanimiva pri 45 letih.
Zato je namen zakona, da posamezne tematike približa državljanom takrat, ko jih zanimajo in jih bodo z veseljem osvojili. Ne na začetku, ko se jih učijo na silo, faktografsko in povsem brezuspešno, saj jih čez 3 leta ne pomnijo in pravzaprav sovražijo.
Šolstvo: boljši izkoristek zaposlenih
V šolstvu je pogosto težava motivacija učiteljev oziroma izkoristek njihovih potencialov. Odlični glasbeni učitelj v osnovni šoli se mora ukvarjati s povprečnimi in nezainteresiranimi učenci. Posledično ne more vlagati dovolj v najboljše in najbolj motivirane. Zato pogosto niti ne poskuša več z novimi metodami ali koncepti, saj mu je jasno, da se zaletava v steno.
Ob spremembah, ki jih bo zakon uvedel, bodo ti strokovni učitelji dobili povsem drugo občinstvo, saj si bodo predmet izbirali le zainteresirani. Ker je šolanje obvezno celo življenje, bo teh vedno dovolj. In nove metode učenja bodo imeli učinek.
Družba: odnos do izobraževanja
Če danes zaposlenim pred upokojitvijo v Sloveniji ponudite izobraževanje, se bodo večinoma nasmejali. "kaj je meni tega treba" je recimo klasičen odgovor. Prav tako je večina najbolj srečnih ko zaključijo obvezno izobraževanje (ki ga recimo starši in družba razumejo kot obvezno, to je lahko tudi končana fakulteta). Takrat lahko začnejo delat in ustvarjati družino. In jim več ni treba misliti na šolo.
Dejansko ima večina do šole negativna čustva, saj je bila povezana z negativnimi izkušnjami učenja snovi, ki ni zanimiva in ocenjevanja. In slabe ocene so običajno vodile v številne prepire s starši ali diskriminacijo v družbi (iz tega fanta ne bo nič kaj).
Predlog zakona to rešuje povsem enostavno, saj se pridobivanje znanja razširi na vso življenje in vsebine, ki so posamezniku zanimive. Hkrati ni ocenjevanja, tako da sta oba stresna dejavnika odpravljena.
Izobraževanje zato postane kvečjemu pozitivna izkušnja, saj je verjetnost osvajanja osnovnih znanj (ki zadoščajo za pozitivno oceno) pri ustrezni motivaciji učenca seveda zelo visoka.
Družba: odnos do dela kot vrednote
Številnim mladim pogosto ni treba delati iz različnih razlogov. Z obveznim delovnim dnem na teden bi se zgodaj razvile delovne navade, oziroma bi mladim še veliko prej (v osnovi šoli skozi spoznavanje družbe) bil jasen odnos družbe do dela kot vrednote.
Gospodarstvo: usposobljenost zaposlenih in kreativnost
Podjetja bodo pridobila novo dimenzijo skozi zaposlene, ki bodo ves čas miselno aktivni. Četudi si bodo v določenem 5 letnem obdobju izbrali tematsko šolo, ki ne bo neposredno povezana z njihovim delom, bodo zagotovo skozi interakcije dosegli številne druge zamisli in prispevali k večji uspešnosti podjetja.
Gospodarstvo: zaposlenost
Trenutni problemi zaposlovanja mladih zaradi neizkušenosti seveda odpadejo. Podjetja bodo zaradi odsotnosti starejših (obvezno šolanje in s tem odsotnost) morala vzeti mlade kadre. Ti bodo že zgodaj dobivali izkušnje z obveznim delovnim dnem na teden.
Gospodarstvo: BDP
Predlog zakona posredno vpliva in ureja še zakon o delu, saj pravzaprav odpravlja upokojitve in podobne zastarele koncepte. Dejstvo je, da vsak državljan lahko ostane aktiven vse do svojega konca, pri čemer pa količino in vsebino svojega dela prilagaja starosti.
V trenutnem sistemu se pričakuje, da zaposleni do upokojitve opravlja isto službo in to 8 ur dnevno. Pri tem je povsem očitno, da 40 let star zaposleni lahko dela več kot 60 let star posameznik. Zato je smiselno, da količino dela s starostjo postopoma (in ne naenkrat) zmanjšujemo.
Gospodarstvo: makroekonomska stabilnost javnih financ
Staranje prebivalstva povzroča velike pritiske na javne finance, saj je treba vedno več sredstev zagotavljati za pokojnine ljudi, ki so sicer lahko še vedno aktivni. S postopnim procesom zmanjšanega obsega dela se ohrani njihovo zdravje (zmanjša poraba zdravstvene blagajne) in postopno povečuje obseg pokojnin.
Medgeneracijsko razumevanje
Generacij tako več ne bodo povezovale le nacionalne, verske ali druge ideje, ampak skupni interesi. Dejstvo je, da se bodo tematske šole morale organizirati na način, da bo nek predmet v določenem obdobju obiskoval tako nekdo star 40 let kot drug, star 23. Skupine bodo heterogene in s tem povečale število interakcij ter prenos znanj.
Kdaj do novega zakona?
Datum seveda še ni znan, saj predlog zaenkrat ostaja le tukaj, kjer ga berete. A moja želja je, da čim prej. Kajti zagotovo bi takšen zakon povzročil tisto pogosto opevano in prepotrebno družbeno spremembo. Le izobraženo in miselno živo ljudstvo je namreč sposobno resničnega dialoga in uvajanja koristnih sprememb.
Vprašanje je, koliko kainotofobie se nahaja v sistemu in ali jo znamo odpraviti na način, da bi takšen zakon zaživel?