Priložnosti v PISA 2015

Bomo stopili skupaj, poiskali priložnosti v podatkih in izboljšali šolstvo?

Iskrene čestitke in pohvale:

  • učencem generacije, ki ste zbrali več točk od predhodne generacije;
  • učiteljem, ki ste bolje učili kot prej;
  • staršem, ki ste vzgojili boljše otroke;
  • ravnateljem, ki ste omogočili boljše pogoje kot prej;
  • organizatorjem prehrane, ki ste poskrbeli za bolj zdrave možgane učencev;
  • uradnikom (ministrstvu, občinam, zavodom), ki ste omogočili boljše pogoje kot prej;
  • strokovnjakom, ki ste bolje vplivali na šolstvo kot prej;
  • babicam in dedkom, ki ste svojim vnukom namenili manj časa;
  • vsem, ki ste pomagali doseči boljše rezultate na PISA testu in so vas pozabili omeniti in pohvaliti v vseh drugih medijih.

Pravilno si je čestitati in se pohvaliti, ko dosežemo neke dobre rezultate. In povprečni rezultati za Slovenijo na testih PISA 2015 so boljši od povprečja sodelujočih.

Namen raziskave

Po tem, ko smo opravili s čestitkami in pohvalami, se ozrimo na uporabno vrednost rezultatov. Skladno s pričakovanji smo kot razvita sodobna država, ki se bori za visoke ocene, pristali nekje nad povprečjem OECD.

A namen raziskave ni primerjanje med državami, kar je lepo izpostavljeno v predstavitvenem videu raziskave. Namen je najti priložnosti za izboljšave.

Interpretacije ugotovitev raziskave

Uradne interpretacije

Večina ugotovitev obsežnega poročila o rezultatih za Slovenijo, ki ga je statistično ter akademsko vzorno pripravil Pedagoški inštitut, je v slogu, "da je Slovenija nad povprečjem sodelujočih držav" (razen tam, kjer ni).

Večinski del analize in interpretacije je namenjen primerjavam med državami, kar je povsem nasprotno namenu raziskave. Poročilo je napisano z namenom ugotavljanja, kje smo boljši od drugih in iskanjem primerljivo pozitivnih rezultatov:

  • v Sloveniji je učenk in učencev z vsaj osnovnimi matematičnimi kompetencami 84%. V državah OECD temeljne matematične kompetence izkazuje v povprečju 77% učenk in učencev.

Drugačne interpretacije

V zgornji ugotovitvi in interpretaciji grafa na strani 55 v poročilu je tipična napaka interpretacij raziskav, ki fokus odločanja odvrne od težav v uspeh. Zgornjo ugotovitev raziskave namreč lahko prevedemo v:

  • delež učencev, ki ne dosegajo osnovne ravni znanja (raven 2) pri testih matematične pismenosti, je 16%. Pomislite še enkrat - 16% je matematično nepismenih pri 15. letih.

Kje so priložnosti?

Pri gledanju pozitivne slike (smo nad povprečjem držav OECD) postanemo zadovoljni z doseženim. Moramo se pohvaliti. Težava je, ker se začnemo hvaliti vsi in ni jasno, kdo je najbolj zaslužen. Mogoče je zgolj genetska slučajnost ali dejstvo, da slovenski starši radi otroke od mladih nog navajamo na računalnike, preko katerih so prvič bili opravljeni testi?

Pri gledanju negativne slike se lahko počutimo užaljene (toliko se trudimo in nekdo išče napake), ali najdemo motivacijo. Vprašajmo se, zakaj teh 16% ne dosega osnovne ravni znanja? Kaj lahko naredimo glede tega?

In kaj je v Singapurju tako dobrega, da osnovne matematične pismenosti ne dosega zgolj kakšnih 8%?

Morda je najboljši primer, kje so priložnosti, podan v odlomku knjige Šolski infarkt iz govora nekega šolskega ravnatelja pred novoletnimi prazniki:

»Drage učenke in učenci, v preteklem letu vas je dvaindevetdeset odstotkov redno obiskovalo pouk. To nas veseli in za to se vam želimo zahvaliti. S tistimi osmimi odstotki, ki niste redno prihajali, bi se radi pogovorili po praznikih, ker se samo od vas lahko naučimo, kako lahko to šolo naredimo boljšo.«

Pogled naprej

Pedagoški inštitut bo že v letu 2017 začel s predraziskavo za leto 2018. Jasno je, da si uradne institucije želijo še boljših rezultatov in bo vse podrejeno temu. Pritisk na 15-letnike si lahko le predstavljamo.

Leta 2018 se tako lahko zgodi dvoje. Naši rezultati bodo:

  • slabši (takrat nihče ne bo želel biti na seznamu pri vrhu te objave);
  • boljši (na seznam bo treba dodati še župane);
  • šokantni: vsi učenci bodo dosegli osnove vseh pismenosti;

Osebno menim, da je tretji rezultat najboljša vizija. In je odvisen le od nas. Bomo stopili skupaj, poiskali priložnosti v podatkih in izboljšali šolstvo?