Kako uspešna podjetja bi bila Google, BMW ali Samsung, če bi vsi zaposleni osvojili točno ista znanja?
Učitelji večinoma ne marajo birokratskih zadev. Izpolnjevanja poročil in drugih standardnih dokumentov, ki kradejo čas vsem drugim opravilom, ki jih imajo raje.
Enako je v podjetjih, kjer večina zaposlenih ne mara standardnih poročil in drugih birokratskih zadev, ki jih nalagajo razni ISO ali drugi pravilniki.
Večina ne mara standardnih dokumentov, ker naše delo nikoli ni standardno.
A ob tem vsi pošiljamo otroke v šole po standardizirana znanja iz učnih načrtov. Podana po standardiziranem procesu in vsebinah v učbenikih.
Ista znanja na isti način za vse.
Isti standardi za odličnost vseh?
Profesor Joe Bower je 10 let proučeval in pisal o napakah centraliziranih standardiziranih sistemov znanja. Jih poimenoval za vzrok težav namesto rešitve.
V osrčju standardizacije je namreč napačna predpostavka, da za odlično izobrazbo za vse otroke rabimo isto izobrazbo za vse otroke.
Koristi standardov
Verjeli ali ne, poročila učiteljev ali zaposlenih v podjetjih, imajo svoje določene sistemske koristi. Nekdo nekje lahko na osnovi teh poročil sprejema odločitve o nadaljnjih korakih za celoten sistem (šolstvo, podjetje).
V trgovskih verigah standardi znižujejo stroške in zagotavljajo isto kakovost storitev v celotni verigi.
V šolah standardi zagotavljajo, da učenci ne glede kraj ali učitelja dobijo isto minimalno kakovost (vsebino?) znanj.
Hkrati standardi omogočajo samokontrolo. Olajšajo pripravo na delo, saj se ni treba vedno znova spomniti, kako se lotimo poučevanja ali dela.
Kje torej postaviti mejo?
Verjetno nekje nad mejo minimalnih standardov. Ki je danes žal napačno določena.
A vse nad to mejo več ni koristno, saj omejuje ustvarjalnost. V podjetjih onemogoča prilagoditev posamezni stranki. V šolah onemogoča prilagajanje posameznemu učencu.
Vloga učbenikov
Učbeniki so pripravljeni za celoten učni načrt in šolsko leto. Standardizirano določajo vsebino in proces učenja za vse učitelje in učence, ki mu sledijo.
Prav tu je njihova očitna napaka. Namesto določanja osnovnih okvirjev, ki bi zavzemali mogoče 20 ali 30% učnega načrta (minimalni standardi), zavzemajo 100%. In tako odvzemajo čas za ustvarjalno raziskovanje vsebin.
Kako naprej?
Številni učitelji so preizkusili poučevanje brez učbenikov. Resnične spletne učilnice omogočajo drugačen proces in širino vsebine. V Khanovi akademiji je celoten proces obrnjen drugače.
Zagotovo je pot naprej povezana z drznim preizkušanjem teh načinov. Ugotavljanjem, kaj daje boljše rezultate. Navdihne učence za samostojno raziskovanje in učenje.
Pridružite se nam na tej poti raziskovanja šole brez učbenikov. Povrnimo skupaj navdih za izjemno šolstvo.